Poleg pozebe in toče pridelek kmetom uničuje še suša.
V večjem delu Slovenije je bila zaradi pomanjkanja padavin v spomladanskih mesecih zaloga vode pred poletjem manjša kot običajno. Pridelovalci sicer skušajo blažiti posledice, a je primanjkljaj vode marsikje tako velik, da so pridelki rastlin zmanjšani od 30 do 60 odstotkov, ponekod pa popolnoma uničeni.
Suša uničuje tudi na mariborskem in ptujskem območju
Na območju Mariboru so močno prizadeti posevki koruze. Pri krompirju se posledice suše kažejo v manjši rasti listne mase in manjšem debeljenju gomoljev, posledica so tudi nižji pridelki, nepravilna oblika gomoljev in slabša kakovost.
Na območju Ptuja sta pozeba in toča ponekod uničila pridelek od 30 do 60 odstotkov, v ožjih delih celotni pridelek. Koruza na prodnatih tleh Ptujskega polja je uničena od 30 do 90 odstotkov, kjer pa je bila toča pa tudi 100 odstotkov. Pri pšenici na prodnatih tleh je škoda od 30- do 50-odstotna.
Škode pri vrtninah so, razen krompirja, prav tako velike, še zlasti tam kjer je bila toča in vrtnine niso namakane. Po poročanju nekaterih medijev bo vrtnin manj od 40 do 60 odstotkov, zaradi toče so ponekod brez pridelkov, podobno je pri bučah.
