V Mariboru želijo prebuditi spečega velikana. V ta namen so minuli četrtek v stavbi nekdanjega zapora KPD odprli razstavo, ki so jo pripravili študentje arhitekture, v okviru projekta Urbact III – 2nd Chance.
Velike opuščene stavbe, ki so izgubile svoj prvotni namen in so v slabem fizičnem stanju, predstavljajo velik potencial za trajnostni razvoj sosesk in mest. Priložnost za njo prinaša projekt URBACT III – 2nd Chance, ki poteka v desetih evropskih partnerskih mestih. Vanj je vključena tudi Mestna občina Maribor. S tem se mestu ponuja priložnost, da s pomočjo evropskih sredstev oživi in v prihodnje tudi sanira enega izmed velikih degradiranih stavbnih kompleksov – kulturni spomenik, stavbo nekdanjega zapora KPD.
Študentje so skozi razstavo predstavili tri velike projekte, ki so ponudile rešitev trajnostnega razvoja nekdanjega KPD. Po besedah študenta arhitekture Doriana Šipoše, so projekt delali v skupinah, na večjem območju, ter vključili tudi Magdaleno in se povezali še z nekaterimi ključnimi deli Maribora. “V sami zgradbi, ki jo sestavlja pet krakov, pa smo si zamislili večnamenski prostor, ki bi bil razdeljen na manjše enote in bi lahko služil potrebam ulične hrane, pisarnam start up podjetjem, manjšim konceptnim trgovinam, v preostale krake smo dali vojaški muzej, hostel za celotno območje Maribora in prostore za start up ter ostale delavnice,« je razložil Šipoš. Preostali dve skupini pa sta na razstavi predstavili svoja koncepta, pri kateri eden izstopa z zasnovo moderne mestne knjižnice in kulturnega centra ter drugi, z močno navezavo z bližnjim nakupovalnim centrom, ponuja razširitev tržne osi ter hkrati ponuja poslovno-stanovanjsko rešitev.
Po besedah koordinatorke projektne skupine URBACT III – 2nd chance na Mestni občini Maribor Andreje Budar, je bil njihov glavni namen, da poleg odprtja razstave študentov, odprejo tudi stavbo KPD. “Da lahko meščani vidijo kakšna je notranjost stavbe,« je dejala Budarjeva. K temu je dodala, da so študentje podali izjemne projektne rešitve, ki jih bodo vzeli kot podlago in še dalje iskali možne dodatne vsebine, ki bi jih lahko postavili v objekt. »Na začetku bodo vse vsebine tukaj začasno, vendar z dolgoročno vizijo, saj nam je pomembno, da če bo tukaj dolgoročno hram kulture, da tudi začnemo s kulturnimi posegi. Gre za oživljanje območja, za mehke projekte ter ustvarjanje lokalnega akcijskega načrta, saj bomo potem, ko kandidiramo za sredstva za obnovo objekta, samo z dobrim, že delujočim programom, imeli več možnosti,« je še pojasnila Budarjeva ter dodala, da zadnje čase Evropa namenja več denarja za celostno obnovo, torej ne samo objekta, vendar tudi za vsebine, ki so ekonomsko samovzdržne in pomenijo novo zaposlovanje mladih ter so trajnostno naravnane.
Odprtja razstave se je udeležil tudi mariborski župan Andrej Fištravec. Na otvoritvi je sodelovanje Mestne občine s študenti programa arhitekture, in ob tem pojasnil, da razstava, kot tudi celoten projekt ponazarjata sodelovanje, ki je pri obuditvi spečega velika še kako pomembno, saj združuje rešitve tako s strani arhitekture, prostorskega reševanja, urbanizma, kot tudi sociale in kulture.
Podrobnosti o projektu si oglejte še v videu:
FOTOGALERIJA
