Na volitve so pripravljeni tudi v Novi Sloveniji (NSi). Svojo volilno kampanjo so pričeli v Mariboru. Predstavili so 13 kandidatov volilnih okrajev 7 in 8. Med njimi so znana imena lokalne politike pa tudi novi obrazi.
Ob uradnem štartu v volilno kampanjo za državnozborske volitve je danes predsednik NSi Matej Tonin povedal, da stranka misli resno. Kot je napovedal se zavzemajo za izboljšanje trenutnega gospodarsko-poslovnega okvirja, njihov program pa je podnaslovljen “15 rešitev za Slovenijo med 15 najboljših držav sveta”. “Želimo odpraviti vse ovire, ki Sloveniji preprečujejo, da bi postala država priložnosti in zadovoljnih ljudi,” je danes v Mariboru dejal Tonin.
Kandidati, ki kandidirajo za DZ v 7. in 8. volilnem okraju so: Martin Mikolič, Borut Košič, Jure Levart, Miha Žižek, Andrej Šauperl, Simona Škof, Bernard Memon, Magdalena Šverc, Tadeja Račel, Nataša Bauman, Zdravko Luketič, David Klobasa in Viktor Vajngerl.
Kot so danes izpostavili se bodo zavzemali za davčno reformo, kohezijsko politiko in delo, ki se izplača. Kot je dejal Tonin predlagajo davčno reformo, ki se zavzema za vse državljane – tako javnega kot zasebnega sektorja, katerim bi lahko v žepih ostalo najmanj 50 evrov več. “Z našo davčno reformo se pri minimalni plači nabere 50 evrov več na mesec, kar pomeni 600 evrov več na leto, kar je skoraj še ena dodatna plača,” je dejal Tonin. Ob tem so predlagali tudi dvig splošne dohodninske olajšave na 8.000 evrov, kar pomeni, da bi ob istem bruto dobili isti neto. Tako ne bi povečali strošek za gospodarstvo, temveč neto plače. Izpad dohodka, ki bi ga država utrpela s tem, ko bi se odpovedali delu dohodnine, bi po mnenju NSi nadomestili preko več prihodkov iz naslova davka na dodano vrednost. “Ljudje bodo teh 50 evrov mesečno več trošili v trgovinah, v gostilnah, za kulturne prireditve in drugod. Hkrati višja potrošnja pomeni tudi večje povpraševanje, to pa zahteva več delovnih mest, kar spet pomeni večji priliv v pokojninsko in zdravstveno blagajno,” je zamisel NSi pojasnil Tonin.
V NSi menijo, da mora delo “ponovno postati vrednota in se mora izplačati”. Pri so tem poudarili, da se morajo vsi zdravi in za delo sposobni vključiti v sistem opravljanja družbeno koristnih del v zameno za socialno podporo. “Če primerjate družino, kjer starša prejemata minimalno plačo, ter podobno družino, ki prejema socialno podporo, ugotovite, da je neto razlika v prihodkih manj kot 200 evrov,” je pojasnil Tonin, ob tem pa dodal, da imajo v programu jasno zapisano, da se morajo zdravi in za delo sposobni ljudje vključiti v sistem opravljanja družbeno koristnih del v zameno za socialno podporo. “Kdor je zdrav in sposoben za delo, ne more dobiti socialne podpore, če se ne vključi v opravljanje družbeno koristnih del,” je dodal Tonin.
