Policijska uprava Maribor je organizirala 21. strokovni posvet Mladi in kriminal. Rdeča nit posveta je bila obravnavanje odklonskega ravnanja mladih, osredotočeni so bili na generacijo Z. Ob tem pa so se posvetili tudi vlogi policistov in drugim službam, ki obravnavajo mlade.
Pomembna je izmenjava mnenj in izkušenj
“Mladi danes odraščajo v svetu, ki se hitro spreminja, obkroženi so z digitalnimi tehnologijami in različnimi izzivi, in ob raznolikih pritiskih ter vplivih, ki jih prejšnje generacije niso poznale. Izmenjava izkušenj in mnenj o tej problematiki, predstavitev aktualnih spoznanj različnih strokovnjakov prinaša dragoceno priložnost, da skupaj naslovimo tako široko in kompleksno področje,” so zapisali na PU Maribor ob že 21. posvetu Mladi in kriminal ter dodali: “Ko naslavljamo problematiko mladih, zlasti njihova odklonska ravnanja, ne moremo mimo vloge policistov, a ne tiste represivne, pač pa vloge policistov kot pomembnih akterjev v skupnosti, tistih, ki lahko s svojim ravnanjem in preventivnimi aktivnostmi, nudijo pomoč in podporo ter mladim s svojim delovanjem pokažejo kako sprejeti pametne in odgovorne odločitve.”
Letošnje srečanje so posvetili generaciji Z in odklonskim ravnanjem mladih. Več kot 300 udeležencev posveta, ki ga podpira tudi Mestna občina Maribor, je prisluhnilo predavanjem strokovnjakov dr. Andreju Perku, Borutu Maroltu, dr. Andreju Natererju in dr. Mihi Šepcu.
Vpliv družbe na deviantna ravnanja mladih
Strokovna vodja posveta in vodja Skupine za mladoletniško kriminaliteto na PU Maribor Simona Lilek je ob tem dejala: “Dejstvo, da se nas je zbralo kar 300, kaže na to, da si želimo znanja in informacij o mladih, torej o generaciji Z. Osvetliti želimo vpliv družbe na deviantna ravnanja mladih, tudi ob posledicah epidemije in s tem povezano večjo rabo elektronskih naprav, pa tudi to, kaj lahko kot družba in odgovorne službe naredimo za zmanjšanje deviantnih ravnanj.”
Policisti se povezujejo z drugimi, da lahko preprečijo ali omilijo dejanja
“Različne preizkušnje lahko močno zaznamujejo mlade, še preden zakorakajo v dobo odraslosti. In na poti odraščanja mladostniki vstopajo v stik z različnimi institucijami in zaposlenimi. Policisti se sami seveda ne moremo spopasti s tako kompleksno in široko problematiko, lahko pa se povežemo s partnerji, ter skupaj z vami naslovimo marsikateri problem, morda celo preprečimo kakšno dejanje ali pa omilimo posledice dejanj. Zavedamo se, da mladi še iščejo svoj prostor pod soncem, da se še razvijajo, odraščajo, spoznavajo zakonitosti družbe in okolja, v katerem živijo. Da bi pravočasno prepoznali tveganja, ki jih ogrožajo ter jim na tej poti pomagali, pa moramo stopiti skupaj. In zato je posvet Mladi in kriminal pomemben, saj krepi naše sodelovanje ter prizadevanja za skupen cilj, to je ustvarjanje okolja, ki mladim ponuja priložnosti za pozitiven razvoj,” je med drugim povedal direktor PU Maribor Beno Meglič.
Problematika deviantnih ravnanj med mladimi
Namestnik generalnega direktorja policije Robert Ferenc je ob tem dodal: “V policiji se seveda vedno z vso resnostjo odzovemo na vse prijave. Naša temeljna naloga je obravnavati prekrške in kazniva dejanja in zagotoviti varnost žrtvam. A vendarle policija pride na vrsto šele takrat, ko je škoda že storjena. Zato si želimo v prvi vrsti takšna ravnanja preprečevati in jih ustaviti, še preden pride do posledic, ki bi jih žrtev čutila celo življenje. Policija je na področju preventive med mladimi zelo aktivna, z vzgojno-izobraževalnimi zavodi izvajamo aktivnosti za otroke, njihove starše in tudi zaposlene v šolah. Izvajamo številne projekte na tem področju, sodelujemo pa tudi v projektih drugih ministrstev, predvsem z Ministrstvom za digitalno preobrazbo in Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje. Ves čas stremimo tudi k razvoju ustrezne zakonodaje, prilagajamo svoja pooblastila in načine policijskega dela, da bi učinkoviteje nagovorili problematiko deviantnih ravnanj med mladimi.”
Otroci kot žrtve ali storilci kaznivih dejanj
Profesor Miha Šepec iz Pravne fakultete Univerze v Mariboru, kazenski pravnik, je v svojem predavanju govoril o mladih, ki so ali storilci ali pa žrtve kaznivih dejanj. V primeru, da so otroci žrtve kaznivih dejanj, je potrebno, da jih država zaščiti s kazenskim pravom in da preganja storilce teh dejanj, je za naš medij dejal Šepec in dodal, vsaj tako, da te storilce, ki zlorabljajo, napadajo otroke, izoliramo iz družbe, da na tak način zaščitimo potencialne nove žrtve. Na drugi strani pa so lahko tudi otroci storilci kaznivih dejanj, včasih zelo nasilnih, je izpostavil in spomnil na strelski pohod mladoletnika v Srbiji. “Takrat pa se mora država vprašati, kaj narediti. Ne moremo reči, samo za to, ker je nekdo otrok, ne bomo z njim nič, ubogi je, nič se ne bo z njim zgodilo,” je izpostavil Šepec. Država mora imeti represivne ukrepe, da take problematične mladoletnike in otroke odstrani iz družbe ali uvede potrebne ukrepe, ki pa morajo temeljiti na prisilni ravni. Ob tem pa je pomembna vloga staršev.
V 21. stoletju se tako pojavljajo med mladimi težave, ki se v preteklosti niso pojavljale s takšno silovitostjo
Profesor Andrej Naterer iz Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je predstavil pomen podatkov, ki jih je zbrala študija Mladina 2020, predvsem skozi optiko mentalnega zdravja. Mladi so namreč vedno bolj izpostavljeni strahovom, stresu in osamljenosti, ki vplivajo na njihovo mentalno zdravje. Nasilje je samo ena od oblik deviantnosti, obstaja pa še cela skupina oblik deviantnosti, od vedenja do samopoškodovanja. Ob tem velja pripomniti, da ni samo mladostnik odgovoren za svoje stanje, saj obstajajo dejavniki, ki taka dejanja promovirajo. V 21. stoletju se tako pojavljajo med mladimi težave, ki se v preteklosti niso pojavljale s takšno silovitostjo in prisotnostjo, je poudaril Naterer. “Če mlade pogledamo danes, so med njimi v porastu, te tri zadeve, ki ogrožajo njihovo mentalno zdravje. Torej poraščajo strahovi, strahovi so namreč v zadnjih desetih letih narasli za trikrat, govorimo o strahovih pred pomanjkanjem denarja, pred brezposelnostjo, da ne bodo imeli stanovanja itd. Porašča osamljenost in to ne zaradi korone, ampak kljub koroni,” je pojasnil Naterer: “Tretji pa je stres, ki narašča tako v šoli, v službenem življenju, če mladostniki hodijo v službo, in seveda tudi doma.”
Omogočiti mladim pogoje za varno in zdravo odraščanje
Podžupan Mestne občine Maribor, kjer podpirajo izvedbo strokovnega posveta, Samo Peter Medved pa je med drugim dejal: “Posvet, kot je današnji, je ključni korak k boljši prihodnosti. Naša odgovornost je, da mladim omogočimo pogoje za varno in zdravo odraščanje, jim nudimo podporo, zagotovimo orodja, da bodo sprejemali prave odločitve. Taki posveti so dobrodošli – da začnemo govoriti o preventivi, vzgoji, izobraževanju, podpori. Da poiščemo načine, kako v mladih prepoznati potencial, ne tveganja. S takimi dogodki gradimo temelje za bolj vključujočo, varno in uspešno družbo. Hvala vsem, ki ste pripravljeni prispevati svoje znanje, čas in energijo za reševanje te pomembne problematike.”
