Združenje delodajalcev Slovenije skupaj s Štajersko gospodarsko zbornico, Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije zaključuje štiriletni projekt razvoja celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet), v katerem je sodelovalo 121 podjetij iz vzhodne kohezijske regije.
Evropska unija, ki se zaveda posledic staranja prebivalstva, si je zastavila ambiciozen cilj – doseganje 75-odstotne stopnje delovne aktivnosti moških in žensk v starosti od 20 do 64 let. Temu želi slediti tudi Slovenija, zato sta omenjeni projekt podprla ministrstvo za delo in Evropski socialni sklad.
Kot poudarjajo udeleženci v projektu, podatki za Slovenijo in vzhodno kohezijsko regijo glede delovne aktivnosti populacije nad 55 let in podatki o nezavidljivem zdravstvenem stanju ter posledično visokem absentizmu v primerjavi z državami EU niso vzpodbudni.
Ob upoštevanju dejstva, da znaša najdaljša povprečna delovna doba za zaposlene na Norveškem 47 let, v Sloveniji pa zgolj 33,4 leta, je po njihovem jasno, da bo v luči demografskih sprememb in visokih zneskov, ki jih terjajo pokojnine in zdravstvena oskrba starajočega prebivalstva, treba nekaj spremeniti.
Ob tem se zavedajo, da ne gre za enostavne in hitre rešitve, tudi ne samo za zakonodajne spremembe, pač pa tudi za dolgoročno zastavljene aktivnosti, ki morajo vključevati celotno družbo, saj je zmanjševanje delovno sposobnih zaposlenih in hkratno staranje prebivalstva velik izziv za nas vse, zato so se skupaj lotili omenjenega projekta.
Rezultat štiriletnega sodelovanja so številna strokovno-informativna gradiva za delodajalce za različna podjetja in organizacije, ki bodo tudi v prihodnje na voljo vsem, ki bodo želeli prispevati k spreminjanju in oblikovanju nove paradigme zdravih delovnih mest in posledično aktivnemu in zdravemu staranju.
Projekt je bil namenjen osveščanju delodajalcev o pomenu aktivnega in zdravega staranja na delovnem mestu, v tem smislu so razvili tudi celovit poslovni model ukrepov, ki bo delodajalcem pomagal pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji ukrepov za ravnanje s starejšimi zaposlenimi in za zmanjševanje odsotnosti z dela.
Z aktivnostmi podjetja odpravljajo starostno diskriminacijo, oblikujejo delovna mesta in organizacijo delovnega časa po meri starejših, krepijo promocijo zdravja in zdravstveno preventivo, načrtujejo sekundarne kariere, razmišljajo o pozitivnih posledicah starostne raznolikosti zaposlenih in pomenu medgeneracijskega mentorstva ter o številnih drugi ukrepih, ki jih bodo morali pospešeno vključevati v svoje poslovne modele.
Implementacija omenjenega modela je v vključena podjetja prinesla številne koristi in pozitivne učinke, še posebej če upoštevamo kratek 20-mesečni čas za uvajanje in dejstvo, da se številna pred vstopom v projekt sploh niso aktivno ukvarjala s področjem aktivnega in zdravega staranja svojih zaposlenih, hkrati pa je bil dodaten velik omejitveni dejavnik še epidemija covida-19, pravijo.
“Odgovornost za ohranjanje vitalnosti in delazmožnosti sicer nosi v prvi vrsti posameznik, ki lahko svoj življenjski slog prilagodi s skrbjo za telesno in duševno zdravje. Delodajalec pa lahko pri tem pomaga z ustreznimi ukrepi in pogoji, ki aktivno in zdravo staranje omogočajo in podpirajo. Vključevanje menedžmenta starosti bo namreč tudi v prihodnje ostalo stalnica tako kadrovske in organizacijske politike delovnih organizacij kot tudi programov promocije zdravja,” je ob zaključku projekta poudaril generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole.
V sklopu projekta so izdelali več strokovno-informativnih gradiv za delodajalce v obliki člankov, zloženk, različnih brošur ter drugih aplikacij, ki bodo v pomoč vsem, ki želijo naslavljati izzive na področju aktivnega in zdravega staranja ter zmanjševanja odsotnosti z dela.
vir: lokalec.si
