Letalski center Maribor se tudi v letošnjem letu pripravlja na izvajanje letalske obrambe pred točo na območju severovzhodne Slovenije, čeprav se, podobno kot vsako leto, z državo še ni uspel dogovoriti o sofinanciranju. Vlada je že marca podprla nadaljevanje projekta tudi v letih 2022 in 2023, a je šele nedavno objavila razpis za sredstva.
Proračunski denar bo zagotovilo kmetijsko ministrstvo, če bo za projekt znova interes pokazala vsaj polovica občin v regiji. Skupaj gre za 27 pomurskih občin, vseh 41 podravskih ter občine Slovenske Konjice, Zreče in Podvelka. Država namerava prispevati do 35 odstotkov sredstev za izvedbo skupnega javnega naročila, preostali del denarja pa morajo zagotoviti občine.
Kot je danes povedal vodja obrambe pred točko v mariborskem letalskem centru Darko Kralj, se tudi letos ponavlja scenarij, čeprav so lani dobili drugačna zagotovila. Dogovorjeno je namreč bilo, da bodo za začetek izvajanja aktivnosti pripravljeni med 1. in 15. majem, vendar je zdaj rok za oddajo ponudb na razpisu 9. maj, tako da po njegovem mnenju dogovora pred sredino junija ne bo.
Ob tem je opozoril še, da se je država odločila fiksno ceno iz lanskih 290.000 evrov še dodatno znižati za 30.000 evrov, pa čeprav gredo cene energentov letos v višave. Stroški obrambe pred točo bodo zato po njihovih izračunih več kot dvakrat višji od tistih v prejšnjih letih.
“Skušali bomo za ta denar narediti, kolikor lahko. V primerljivih obrambah, recimo v Avstriji, kjer branijo polovico manjšo površino kot mi, so cene enormno višje, zato se ne bojimo, da bi se kakšen tujec boril za izvajanje te dejavnosti pri nas. Mi si to lahko privoščimo, ker imamo v letalskem centru lasten servis in odlično lastno šolo pilotov,” je dejal Kralj.
Projekt po njegovih besedah podpira 70 lokalnih skupnosti in vsa kmetijska stroka v regiji, zato so se želeli začeti pogajati z ministrstvom že januarja, a se to dogaja šele zdaj. “Kako je ministrstvo izračunalo ceno, nam ni jasno, saj cene dnevno rastejo,” je dejal in dodal, da ne ve, kako bodo lahko s takim financiranjem učinkovito opravili svoje delo.
Z enim letalom namreč skrbijo za več kot 4000 kvadratnih kilometrov veliko območje in imajo kljub vsem težavam primerljive rezultate z avstrijskimi kolegi, kjer razpolagajo s sedmimi letali. Za to morajo imeti veliko znanja in dobro spremljati razmere o tem, v kateri oblak bodo šli in v katerega ne.
Ob tem Kralj opozarja, da financerji še vedno ne razumejo, da je vlaganje v obrambo pred točo promil tistega denarja, kar lahko povzroči en sam oblak in pomeni nekaj milijonov evrov škode. Vseeno upa, da bo zmagal razum in bodo lahko v prihodnje odprli kakšen nov center še na kakšnem območju države, zlasti na Dolenjskem in Primorskem.
Kot je še povedal, bodo občine tudi letos podpisale pristopne izjave, čeprav še vedno obstajajo nekatere intenzivne kmetijske občine, ki že leta ne sodelujejo pri projektu. Med takimi je omenil Ljutomer.
Ko bo denarja zmanjkalo, bodo pač aktivnosti morali ustaviti. Rezerv namreč nimajo, saj že zdaj zalagajo svoj denar za material in energente, kar predstavlja dve tretjini stroška. Znižajo lahko samo še na nagradah posadkam, ki pa so že zdaj mizerno nizke.
Vseeno so po besedah Kralja ponosni na to, da so v vsakem trenutku sposobni zagotoviti deset posadk, ki so usposobljene delati v obrambi pred točo. Zato njihova velika, a neizpolnjena želja ostaja nakup še vsaj enega enakega letala ter enega dvomotornega, ki bi lahko pokrival tudi nebo nad hribovitimi območji.
