UKM prejela del zapuščine slikarja Maksa Kavčiča

Ob letošnjem kulturnem prazniku so v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) prejeli del zapuščine slovenskega akademskega slikarja, scenografa, restavratorja in pedagoga Maksa Kavčiča. Gradivo je knjižnici podarila umetnikova hčerka, akademska kiparka Metka Kavčič.

Zapuščina obsega raznovrstno gradivo. Glede na obliko gre za rokopise, tipkopise, tiskovine, uradne dokumente (indeksi, različne izkaznice, diplome in priznanja), skice in fotografije.

“Zapuščina predstavlja vpogled v umetnikovo osebno življenje, slikarsko in scenografsko ustvarjanje, pedagoško in konzervatorsko delo. Zanimiv sklop predstavlja več kot 300 pisem s sodobniki ter nekaj sto fotografij in albumov iz različnih obdobij,” izpostavljajo v knjižnici.

Zapuščina bo uvrščena v Rokopisno zbirko UKM.

Izbor iz zapuščine so ta teden razstavili v knjižnem razstavišču v prvem nadstropju knjižnice. Gradivo sta izbrali in za razstavo uredili Vlasta Stavbar iz UKM in Metka Kavčič.

Ob razstavi so na ogled tudi videoposnetki iz družinskega arhiva družine Kavčič. Projekcijo je pripravil Branimir Ritonja.

V Likovnem razstavišču so na ogled še Kavčičevi gvaši iz obdobja med letoma 1954 in 1972. Kuratorka razstave je muzejska svetnica Meta Gabršek Prosenc, ki poudarja, da je bil Maks Kavčič slikar barve in svetlobe. “Motivna raznolikost ter enakovreden odnos do oljnega slikarstva in slikarskih tehnik na papirju povezuje njegovo delo v bogato likovno izpovedno celoto. Na eni strani se srečujemo s plodovi poglobljenega ateljejskega dela, na drugi pa s spontanostjo ter svežino barvne palete, uglašene na enotno tonaliteto, v katero je zajeta značilna atmosfera določene pokrajine, naselja, figuralnega prizora,” je zapisala ob razstavi.

Razstavi bosta na ogled do 16. aprila. Ko bodo epidemiološke razmere to dopuščale, bodo pripravili tudi dogodek ob razstavi, sporočajo iz knjižnice.

Maks Kavčič (1909 – 1973) je leta 1937 diplomiral na zagrebški likovni akademiji. Ob pedagoškem delu se je poklicno ukvarjal tudi s scenografijo in restavratorstvom. Restavriral je vrsto fresk v okoliških cerkvah, najbolj pomembna restavratorska naloga pa je obnova stropne poslikave Viteške dvorane mariborskega gradu. Za svoje slikarsko delo je bil leta 1970 nagrajen z nagrado Prešernovega sklada, navajajo v Umetnostni galeriji Maribor (UGM).

foto: ukm.um.si

Oddaj komentar