Pred dnevi se je v naše uredništvo obrnil bralec, ki je bil zgrožen nad stanjem koša za pasje iztrebke na Kardeljevi ulici. Dejal nam je, da ne gre za prvi takšen primer, temveč da je stanje koša pogosto takšno: “Nesprejemljivo, tukaj je ogromno sprehajalcev, in pogled na polno vrečk pasjih iztrebkov, ki ležijo naokoli, ni ravno prijeten.”
“Pogled na polno vrečk pasjih iztrebkov, ni ravno prijeten”
Obrnili smo se na Snago, kjer so nam dejali, da so po prejetju našega sporočila poslali na teren delavca, ki je ugotovil, da je očitno nekdo vrečko z iztrebki odložil kar na vrh koša in naslednji uporabniki koša so vrečke z iztrebki samo še dodajali na vrh koša in kasneje še izven njega. Sama notranjost koša pa je bila v resnici prazna.
Koše za pasje iztrebke praznijo v povprečju dvakrat tedensko, odvisno od lokacije koša. Pojasnili so nam, da je v Mariboru nameščenih 100 kosov specialnih košev, namenjenih vrečkam s pasjimi iztrebki. “Sicer pa vrečke s pasjimi iztrebki sodijo med mešane komunalne odpadke, kar pomeni, da jih skrbniki psov lahko odvržejo tudi v običajne ulične koše,” dodajajo.
Tovrstni koši so precej dražji od navadnih
Na Snagi so nam povedali tudi, da je vprašljiva smiselnost dodatnih nabav in postavitev
tovrstnih košev, ki imajo sicer veliko višjo nabavno ceno od običajnih uličnih: “Sicer pa je odločitev o tem kakšni koši se nabavljajo in v kakšnem obsegu na strani Mestne občine Maribor. Snaga je le izvajalec montaže in praznjenja košev, v sklopu GJS urejanja javnih površin.”
Polnjene zabojnikov zaradi uporabnikov velikokrat ni racionalno
Na Snagi ob koncu še povedo, da je njihovo mnenje, da je razpoložljiva infrastruktura
za zbiranje odpadkov na območju našega mesta zadovoljiva: “Na nekaterih segmentih celo več od tega in v skladu z zahtevami zakonodaje. Prav tako je izvajanje dejavnosti praznjenja in odvoza odpadkov v skladu z normativi lokalnih predpisov.” Priznavajo, da v določenih situacijah izgleda, kot da so možnosti prepuščanja različnih vrst odpadkov omejene, kar se tiče razpoložljivosti infrastrukture.
Tako kot se je zgodilo v tem primeru, se namreč dogaja tudi v drugih zabojnikih in posodah, ko uporabniki večje embalaže ne stisnejo oz. raztrgajo, preden jo odvržejo v zabojnik in tako njihovo polnjenje ni najbolj racionalno oz. onemogoča razpoložljiv prostor za druge uporabnike.
