Mestna občina Maribor namerava prek javno-zasebnega partnerstva izvesti sanacijo dotrajanih energetskih sistemov v 16 stavbah v lasti občine. Investicijo želijo financirati preko doseženih prihrankov po modelu energetskega pogodbeništva. Ustrezno dokumentacijo so mestni svetniki včeraj potrdili, do konca leta pa naj bi objavili javni razpis.
Sanacija je predvidena v osnovnih šolah Malečnik, Limbuš ter Bratov Polančičev, Draga Kobala, Slave Klavore, Ludvika Pliberška in Leona Štuklja v Mariboru. Prav tako so na seznam uvrščene nekatere enote vrtcev Studenci, Pobrežje, Tezno in Ivana Glinška, kakor tudi Dvorana Tabor, Ledna dvorana in glavna občinska stavba, kjer je sedež občine. Večinoma bi šlo za zamenjavo kotlovnic, ponekod le razsvetljave.
Namen projekta je zmanjšanje porabe energije ter obremenitev okolja s škodljivimi izpusti v teh objektih, obenem pa doseči prihranke, s katerimi bi se investicija finančno pokrila. “Za javno-zasebno partnerstvo smo se odločili, ker omogoča s prihranki vračilo celotne investicije,” je pojasnil Marko Rojs iz Energetske agencije za Podravje.
“Javno-zasebni partner prevzame skrb za predmet javnega naročila za daljše obdobje, s čimer se zagotovi, da se vgradi najboljša oprema. Zasebni partner ima interes zagotoviti največjo učinkovitost naprave, zato takšne rešitve dosegajo bistveno večje izkoristke kot lastne investicije,” je dodal vršilec dolžnosti direktorja mestne uprave Simon Štrancar.
Zanimanja zasebnikov za ta slabe tri milijone evrov vreden projekt je po njegovih besedah že zdaj veliko. “Več ko bo interesa, več bo konkurence, boljše pogoje bomo izposlovali za Mestno občino Maribor,” je dodal.
Z uvrstitvijo vseh naložb v skupen projekt upajo, da bodo tako lahko izvedli tudi manj donosne investicije. Občina bo v tem primeru financirala samo del priprave investicijske dokumentacije in nadzor. Vsa investicijska vlaganja bo finančno kril zasebni partner, ki ga bodo izbrali na javnem razpisu. Podpis pogodbe načrtujejo v maju 2017, s čimer bi se lahko dela izvajala med poletnimi počitnicami.
Mestni svetniki so bili kljub tem razlagam nekoliko skeptični, če je javno-zasebno partnerstvo res najboljša rešitev, a so dokument na koncu v prvem branju vendarle potrdili.
Mestni svetniki so danes tudi soglašali s prenosom storitve mestne blagajne na zunanjega izvajalca plačilnega prometa ter nekaterimi manjšimi spremembami na področju parkirnega režima v mestu. Tako bo med drugim po novem treba plačevati parkirnino na Lentu ob delovnikih do 22. ure (doslej do 17. ure).
Mestni svet je soglašal s prošnjo trgovskega središča na vogalu med Ptujsko in Tržaško cesto, da v kletnih prostorih namesto garaž uredi trgovske in skladiščne prostore. Prav tako je v prvem branju odobril načrte za izgradnjo stanovanjskega naselja v Tezenski Dobravi ter novi občinski podrobni prostorski načrt za proizvodno cono Tezno. Strinjal se je tudi z načrti za obnovo Sodnega stolpa in ureditvijo vinogradniškega muzeja na Lentu.
Niso pa mestni svetniki soglašali z opustitvijo investicije v izgradnjo kompostarne na Ledini, ki so jo začeli v letu 2004. Ker naj bi nedokončani objekt, na katerem so bila zadnja dela izvedena v letu 2007, v prihodnje služil kot del sortirnice odpadkov, ki jo namerava graditi lokalno komunalno podjetje Snaga Maribor, so mestni svetniki zahtevali, da se o opustitvi kompostarne presoja sočasno z odločanjem o sortirnici.
Še posebej svetniki iz vrst SD, SDS, Nove ljudske stranke (NLS) ter Liste za pravičnost in razvoj (LPR) so bili kritični zaradi takšnega vodenja občinskih investicij. “To je še en dokaz, da mesto nima jasne strategije ravnanja z odpadki. Če bi jo imeli, ne bi tako metali denarja stran,” je poudaril predstavnik SD Matej Žmavc. “Za projekt kompostarne smo porabili 1,4 milijona evrov proračunskih sredstev. To je več, kot bomo dali za Vrtec Pekre,” je bila ogorčena Vladimira Cokoja (SDS). Vodja občinskega urada za komunalo, promet in prostor Vili Eisenhut je pojasnil, da denar ni bil vržen stran, saj bodo objekt porabili za sortirnico.
Vir: Lokalec.si
